Oljka je drevo, ki raste počasi. Pri tem velja rek, da jih ne sadimo zase, ampak za naslednje generacije (otroke, vnuke). Prav to je bila idejna zasnova mojega nonota (dedka), saj je zasadil prelep oljčnik z zajetnim številom oljk na krasni lokaciji Slovenske Istre. Odraščala sem v očarljivi vasi slovenske Obale – Korte. Situirana na hribu, s pogledom na Sečoveljske soline ter z vseh strani obdana s številnimi oljčniki.

Ljubezen do narave se je v meni prebudila že v otroštvu, ko sem brezskrbno skakljala po travnikih in iz prav vsake rožice, bilke naredila edinstven parfum. Malček vodice, ena rožica tu, ena bilka tam, malček pomešati, pa je z malce otroške domišljije nastala edinstvena esenca. Če dodaš še malček zemlje, pa je bila tu še kremica 🙂 Seveda sedaj ne gre tako z lahkoto, a veselje do izdelave povsem naravnih izdelkov je ostalo.

Že kot otroku mi je nona (babica) rešila marsikatero otroško tegobo (kot npr. odrgnino, udarec) z različnimi naravnimi mazili, kot je npr. ognjičevo mazilo. Velikokrat je pomagal otroku že psihološki učinek, saj veste, malček namažemo, pa nič več ne buba.

Na žalost je dandanes z vse hitrejšim tempom življenja, ogromno ponudbo v lekarnah ter masovno proizvodnjo s ciljem čim cenejših izdelkov, ročna izdelava povsem naravnih izdelkov skoraj pozabljena. Prav v tem je nekaj razlogov, zakaj sem se odločila za svojo linijo izdelkov – Naravna kozmetika OLEAVERA, pri kateri skušam zajeti moč narave v eno zajemalko.